Cerkev sv. Marije Pomočnice v Gorici

"Marsikateri Marijin častilec še ne ve, da ima tudi Dolenjska svoje Brezje in sicer že celih 300 let! Te Brezje so Prijazna Gorica, ki leži na terasi nad Kočevskimi Poljanami. Cerkev Marije Pomočnice je vidna daleč naokoli, po celi črmošnjiški dolini in tja do Soteske."

Ivan Veider - zgodovinar in župnik (1931)

ZGODOVINA IN O CERKVI

 Na mestu današnje cerkve je verjetno že stala kakšna gotska prednice katere prezbiterij so porabili ob izgradnji sedanje cerkve. Oktagonalna ladja z bifornimi okni je bila zgrajena okoli leta 1680 (Valvasor). V naslednji fazi, leta 1710 (letnica na zvoniku), so v ce prizidali zvonik. Sledila je prezidava prezbiterija, nato pa v 19. stoletju še nova vhodna lopa. V tlorisu si tako sledijo od severa proti jugu: vzhodna lopa, osmerokotna ladja in triosminsko zaključen podolžen prezbiterij, ki mu je na zahodni strani dodan mogočen zvonik. V južni steni vodijo vrata v prtličje zvonika, kjer je zakristija. Tik pod streho so bili na severni in južni strani napisi, med katerimi je bila tudi letnica 1710. Iz lope vodijo na desni strani vrata na pevski kor, naravnost pa stoji portal z rdeče obarvanim čelnim kamnom in napisom: 'Sancta Maria oro pro nobis'.

Osrednja ladja je razdeljena v tri nadstropja: prtličje s plitvimi nišami med pilastri, srednji svetlobni pas in kupolo. Prtličje je razmeroma visoko, prvo nadstropje pa nizko. Celotna cerkev je iluzionistično poslikana, kupola je okrašena z rastlinsko ornamentiko in cvetjem v vazah. V okolu med žarki je naslikano Srce Jezusovo. Na severni steni ladje nosita dva stebra in dva pilastra tri arkade, na katerih sloni pevski kor. Orgelska omara iz temnorjavo obarvanega lesa je lep izdelek 19. stoletja. Prehod v prezbiterij je zaznamovan z dvojnim slavolokom. Manjši je poslikan z rastlinsko ornamentiko in se tako ujema z ostalo poslikavo cerkve iz konca prejšnjega stoletja. Na evangelijski strani manjšega slavoloka je prižnica. Tla so pokrita s šesterokotnimi ploščicami z letnico 1889. Prezbiterij je razmeroma širok in se zaključuje s tremi stranicami pravilnega osmerokotnika.

Oltar

Gre za izdelek zrelega baroka poznega 17. stoletja, tip 'zlatega oltarja', ki pa nima letnice nastanka, avtorja ali kakšnega drugega zapisa. V osrednji niši otlarnega nastavka, 'tronu', je kip Marije, sedeče na prestolu, s krono na glavi. V naročju dži Jezusa, v levi roki pa žezlo. Njen plašč je na ramenu okrašen z veliko zlato zvezdo. Jezušček z levo roko boža Marijo po bradi, z desno pa blagoslavlja. Okoli Marijinega trona so trije pari angelčkov. Prvi, najvišji par je brez instrumentov, čeprav lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da sta jih nekoč imela. Osrednji par imata vsak svojo violino, tretja dva pa 'igrata' kitari. Na tebernaklju je postavljen par stoječih angelov, vsak s po dvema zvečnikoma ter par klečečih angelov s po enim svečnikom. Na Marijini levici je v niši kip sv. Jožefa z Jezusom, ki blagoslavja v eni roo in lilijo v drugi. Levo od njega, nad obhodnim lokom oltarja je še kip angela varuha - Garbijela z otrokom, ki ga vodi za roko. Na Marijini desnici stoji kip sv. Zaharije s kadilnico v roki. Nad desnim obhodnim lokom oltarja pa je nadangel Mihael z mečem in tehtnico v rokah.

V nadstropju oltarja oz. v atiki je nad Marijo upodobljena Ana Samotretja, levo večji angel s trobento in manjši, sedel na arhitekturnem okrasku oltarja. Simetrično se prizor ponovi, samo da ima stoječi, večji angel v rokah harfo. Čisto na vrhu, v zaključku oltarja je lepa podoba pelikana, ki s svojo krvjo hrani mladiče. Vse tri glavne oltarne niše so med seboj ločene s stebri. Na bogatejših osrednjih dveh je vinska trta z grozdi, na zunanjih dveh, manj plastičnih, pa rastlinsko okrasje. Ušesa oltarja so bogato rezljana. Prižnica je skromnejše delo. V plitvih nišah so zanimivi kipi vseh štirih evangelistov. Baldahin je preprost, na vrhu pa sta tabli z desetimi zapovedmi. Postaje križevega pota so kopije po Fürlichu, v preprostih okvirih zastekljene, slikane na platno. Napisi postaj so v nemščini. Od ostale opreme je omembe vreden še lep, nekoliko poškodovan steklen rokokojski lestenec, ki visi v cerkveni ladji.

Gorica je še danes med domačini priljubljena božja pot, a se k njej ne zgrinjajo množice kot nekoč. Pred prvo svetovno vojno se je reklo, da Gorica 'dela konkurenco' celo Trški gori.

  Podružnična cerkev sv. Marije pomočnice v Gorici